»Za Mančkova dela je značilno, da dogajanje večinoma obravnava z otroške perspektive, s katero ustvari potrebno distanco, da lahko brez moraliziranja pokaže na občečloveške vrednote.«

»Tistim ženskam, ki ne znajo biti do konca odkrite o sebi.«

»Arheologi lahko to izračunamo iz količine ruševin.«

»Zombije rada uporabljam v svojih spletnih delavnicah in jih prikažem v najbolj nepričakovanih trenutkih. Nepričakovani dogodki in nepričakovane nagrade namreč sprožijo dopamin in to nam pomaga pri učenju.«

»Ljubezen. Še zmeraj ljubim svojega moža, še zmeraj.«

»Bil je zelo dober in skromen človek ter malce sramežljiv.«

»Lahko bi ostali v čistem realizmu, a sva s scenografko Uršo Vidic že na začetku tipali, kako bi lahko odprli prostor v surrealno, ne da bi režija povozila samo besedilo.«

»Lahko se naučimo, da včasih stvari lahko pogledamo tudi nekoliko drugače.«

»Ko sem dobila diagnozo pri 30 letih, sem se vprašala, kaj sploh lahko še delam, o jebenti, saj ne morem več nič, noga me ni ubogala, roka me ni ubogala, mislim res šit, potem sem se pa odločila. Nič, pisala bom, in to delam, to mi še zmeraj laufa.«