»Tistim ženskam, ki ne znajo biti do konca odkrite o sebi.«

»Zombije rada uporabljam v svojih spletnih delavnicah in jih prikažem v najbolj nepričakovanih trenutkih. Nepričakovani dogodki in nepričakovane nagrade namreč sprožijo dopamin in to nam pomaga pri učenju.«

»Ljubezen. Še zmeraj ljubim svojega moža, še zmeraj.«

»Lahko bi ostali v čistem realizmu, a sva s scenografko Uršo Vidic že na začetku tipali, kako bi lahko odprli prostor v surrealno, ne da bi režija povozila samo besedilo.«

»Lahko se naučimo, da včasih stvari lahko pogledamo tudi nekoliko drugače.«

»Ko sem dobila diagnozo pri 30 letih, sem se vprašala, kaj sploh lahko še delam, o jebenti, saj ne morem več nič, noga me ni ubogala, roka me ni ubogala, mislim res šit, potem sem se pa odločila. Nič, pisala bom, in to delam, to mi še zmeraj laufa.«

»Moj proces se je obrnil iz globoke teme v veliko koščkov svetlobe.«

»Nisem hotela stopiti v past evropocentričnega, pokroviteljskega stališča kritiziranja drugih kultur in družb.«

»Zelo smo veseli, da lahko podpiramo to pobudo.«